STANOVANJSKE KOOPERATIVE

O stanovanjski kooperativi govorimo, ko se posamezniki združijo v kooperativo z namenom, da sebi zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Gre za stanovanja z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga mora nuditi varen dom. V ta namen pridobijo gradbeno parcelo, običajno hipotekarni kredit ter izgradijo stavbo v katero se vselijo. Vsi polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske kooperative, morajo biti njeni člani.

Članstvo v kooperativi za neprofitna stanovanja

V Sloveniji jo lahko ustanovijo najmanj trije ustanovitelji. Število članov je neomejeno. Člani so lahko tako fizične kot pravne osebe. O sprejemu med članstvo odločajo organi kooperative, na koncu skupščina. Članstvo postane veljavno, ko člani vplačajo svoj obvezni vložek v kooperativo oz. zadrugo. Naj za primer višin vložkov navedemo primer partnerske kooperative Codha. Pri njih je vložek za fizične osebe 100 chf (cca 70 eur), vložek pravnih oseb pa 500 chf (350 evrov). Letno se plačuje tudi članarina, ki je v primeru Codhe 140 chf (100 evrov). Za Slovenijo bi bilo verjetno primerno vsaj razpoloviti višine teh zneskov.

Natančneje se pogoji članstva uredijo s statutom, usklajeni pa morajo biti normami, ki jih določa Zakon o zadrugah.

Kakšne stanovanjske kooperative poznamo?

Stanovanjske kooperative se med seboj lahko močno razlikujejo. Načelno se v stanovanjsko kooperativo lahko združijo tudi bogati posamezniki in si zgradijo objekt za bivanje. Razumljivo, da takšne kooperative niso upravičene do  ugodnosti ki jih ponuja država.  Mi se osredotočamo na stanovanjske kooperative, ki zagotavljajo stanovanja tistim, ki si jih sami ne morejo kupiti ali pa samo želijo živeti v socialno raznolikem in povezovalnem okolju. Te kooperative so upravičene do ugodnosti in spodbud, ki jih ponuja država za zagotavljanje stanovanj svojim prebivalcem.

V Ženevi je pomembno delitev na participatorne in tradicionalne kooperative.

Participatorne stanovanjske kooperative

V participatornih stanovanjskih kooperativah je članstvo aktivno, tako pri kreiranju in izvajanju politike in poslovanja kooperative, kakor tudi pri izvajanju gradnje stanovanj in kasneje njenem upravljanju.

Tradicionalne stanovanjske kooperative

V tradicionalnih pa članstvo vse te aktivnosti prepušča vodstvu oz. sekretariatu. Zato tradicionalen kooperative najprej izgradijo objekt in potem poiščejo stanovalce.

Pri participatornih pa je ta pot obratna – najprej stanovalci in potem objekt.Če želijo pridobiti ugodnosti, ki jih nudi država pri gradnji neprofitnih stanovanj, morajo tradicionalne kooperative dovoliti, da 20% stanovalcev izbere država. Pri participatornih, pa vse stanovalce izbere kooperativa.

Razlikujejo se lahko tudi po načelih za katere se zavzemajo. Nekatere gradijo najcenejša stanovanja, druge namenjajo veliko pozornosti ekologiji in zato gradijo dražje vendar okolju prijazno in dolgoročno varčneje. Spet, nekatere so specializirane za določene ciljne skupine, npr. študente in gradijo izključno študentske domove ali pa gradijo stavbe prilagojene stanovalcem s posebnimi potrebami, ki se pomešajo med družine, ki takšnih posebnih potreb nimajo.

 

1 komentar

  1. Tomaž Banovec

    Tor 20th mar 2012 at 10:06

    Mislim, da delate veliko in dobro delo. Vodim program Alternativne oblike bivalne infrastrukture (AOBIS) pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Imamo popolnoma ista izhodišča z nekoliko manjšo stopnjo radikalnosti, kot jo je uporabil Mazzini. Težave je v tem, da smo vsi zmrznili ali otrpnili (kot žaba, ki jo kuhajo). Večin nas ve kaj je narobe in kaj je treba narediti in nekateri bi celo znali to tudi narediti. Veliko smo pisali in opozarjali, zgodi se malo. mogoče so novi predpisi o socialnih pomočeh (uporaba premoženja) ena od podlag za nova ravnanja. Vendar je takoj izbruhnil odpor raznih dobromislečih dobro izobraženih dušebrižnikov. Pričakujemo »Nacionalni program reševanja bivalnih problemov starejših« ali njegovo vsebino vgrajeno v novem Nacionalnem stanovanjskem programu 2010-2017«. Ta je napovedan! Osnutek je bil napisan in čakamo novo verzijo. V tem osnutku ni bilo niti Alternativnih oblik bivalne infrastrukture za starejše, ne kooperativ ali zadružništva in ne namenskih najemnih stanovanj za seniorje pri NS PIZ. Starejši so omenjeni samo enkrat. Največ o naših prizadevanjih izveste na spletni strani KAD-a, kjer je objavljeno gradivo iz decembrskega posveta 20101 v organizaciji KAD.a in ZDUS-a.
    Radi bi sodelovali pri vaših prizadevanjih vsaj z izmenjavo gradiv.
    Tomaž Banovec

    Odgovori

Komentiraj

Cancel comment reply

Copyright