Kooperative v Ženevi danes

Prve stanovanjske kooperative v Ženevi so nastale v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kooperative, ki jih Ženeva pozna danes (participatorne), pa so se oblikovale na prehodu v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. V veliki meri so bile spodbujene skozi društvo GRAAL (Groupe pour la promotion de l’action associative en matière de longement).To je začelo s promocijo aktiviranja društev na stanovanjskem področju. Danes ta iniciativa, kakršnobi radi z našim projektom vzpostavili v Sloveniji, v Ženevi ne obstaja več. Kooperative  se združujejo v svoje asociacije in tako skrbijo za izmenjavo znanja, izkušenj in po potrebi skupne nastope nasproti ali z ostalimi deležniki na področju neprofitnih najemnih stanovanj.

Kooperative – država

V Švici je več kot pet odstotkov vsega stanovanjskega fonda v lasti kooperativ. V mestih je ta delež v povprečju 20 odstotni. Ženevske kooperative skupaj zagotavljajo 5 odstotkov vseh stanovanj v mestu.To je toliko kot je delež vseh neprofitnih stanovanj v Sloveniji.
Oblasti v Ženevi so v devetdesetih kooperative priznale kot enega od dveh glavnih stebrov zagotavljanja neprofitnih stanovanj.

Stanovanjske kooperative nimajo posebnega statusa kot izvajalec zagotavljanja neprofitnih stanovanj. So pa v vseh zakonskih aktih obravnavane kot enakovreden partner kantonalnim ali občinskim stanovanjskim ustanovam (fundacijam) in tudi dejansko danes zagotavljajo skoraj polovico novih neprofitnih stanovanj v kantonu.

Pomemben, kooperativam »konkurenčen« javni subjekt za gradnjo stanovanj so javne nepremičninske fundacije (Fondation immobilière de droit public). To so državne fundacije za izgradnjo neprofitnih stanovanja, ki zagotavljajo še nižje najemnine kot kooperative. V primerjavi s kooperativah, slednje država podpira še s posebno subvencijo v višini 20% investicije. To  pomeni obenem, da soudeležba stanovalcev ni potrebna.

 

1 komentar

  1. Muslim

    Ned 17th jun 2012 at 06:50

    se strinjam. Problem je pri banakh večplasten, saj ta stanovanja vrednoti tudi v svojih bilancah po višjih vrednostih od tržnih in jih zato ne želijo še prodajati, saj čakajo na ugodnejše tržne razmere. Predlagan zakon ne vpliva na to, pomaga pa pri lažji dostopnostih do teh stanovanj, če in ko bodo na tržišču. Kdaj pa bodo na tržišču je pa odvisno od stečajnih postopkov in od interesa lastnikov bank (države). Žal trenutno ne kaže, da bo to kmalu, se pa stvari lahko hitro obrnejo. Potrebno je samo potisniti to kepo in začelo se bo odvijati.

    Odgovori

Komentiraj

Copyright