Blog

Oblikovanje vzdržne stanovanjske politike s stanovanjskimi kooperativami

Delež Slovencev, ki čutimo prevelike obremenjenosti družinskih proračunov za stanovanja je pol nižji, kot je v povprečju v EU, kaže pet let stara statistika. Na račun lastnine stanovanj smo razmeroma bogati (kar 90 odstotkov prebivalcev). Ta ugodna statistika pa ima tudi v negativno plat, tako na stanovanjskem področju kot v družbenem, ekonomskem in okolijskem. Povečan delež BDP za olajšanje najema stanovanj bi pomembno prispeval k vzdržnosti sistema stanovanjske politike in k izboljšanju kulture bivanja pri nas.

Več o tem v članku Blaža Habjana, ki je bil objavljen v reviji AB, ki jo izdaja Društvo arhitektov Ljubljana.

Novo mesto v svetovni akciji Jane’s Walk

Novo mesto se letos prvič pridružuje akciji Jane’s Walk, v kateri že sodelujejo številna slovenska in svetovna mesta.Jane’s Walk je urbani sprehod, namenjen meščanom, na katerem spoznavamo in komentiramo okoliš, skozi katerega hodimo - gre torej tako za zanimivo družabno doživetje, kakor ali celo predvsem za enega od korakov pri skupnem načrtovanju prostora, v katerem živimo.

Prijazno vabljeni na novomeški Jane’s Walk. Potekal bo v nedeljo, 11. maja 2014. Pričel se bo ob 16:30 uri, ko se srečamo na mostu za pešce na Loki. Sprehodili se bomo po poteh ob reki Krki v Novem mestu – ob starem mestnem jedru, Kandiji, Portovalu in Bršljinu. Ocenjujemo, da bo lahkoten sprehod trajal kaki dve uri. 

Trasa sprehoda je prikazana na tej povezavi.

Krka, katere okljuk daje prepoznavnost mestnemu jedru, je velik potencial za izboljšanje kakovosti bivanja v mestu, vendar pa reka brez ustreznih programov in premostitev ostaja predvsem ovira. Na sprehodu se bomo pogovarjali o  urejanju poti po obrežjih, o umeščanju spremljajočih programov in objektov, mostov in dostopov do vode, o urejanju mestnega jedra in o naravnih značilnostih obvodnega prostora ter ob tem posegli malo v zgodovino in malo v prihodnost. Sprehod bomo zaključili s prijetnim druženjem v naravnem ambientu Krke.

Na podlagi sprehoda bomo, če bo ta doprinesel k oblikovanju zanimivih idej, poskusili oblikovati tudi pobudo odgovorim glede nadaljnjega urejanja območja ob reki Krki v Novem mestu.

Organizatorja dogodka sta Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine ter Društvo krajinskih arhitektov.

Dodatne informacije: Jelka Hudoklin, tel.: 041 694 463.

 

Več o Jane Jacobs:

http://www.nytimes.com/2006/04/25/books/25cnd-jacobs.html?pagewanted=all&_r=0

http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Jacobs

Več o Jane’s Walk:

http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/

http://www.janeswalk.org/

Zaključek projekta USKPŠV

Projekt  Uveljavljanje stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, se je formalno zaključil 15. julija 2012.

Glavnino dejstev in pogledov, ki so se nam izoblikovali skozi 16 mesečno delo smo povzeli v Elaboratu.

V njem se boste lahko seznanili z zaključki našega proučevanja delovanja kooperativ v Ženevi, z ugotovitvami o položaju področja neprofitnih stanovanj in kooperativ v Sloveniji, potrebnih sistemskih spremembah za delovanje stanovanjskih kooperativ v Sloveniji, kakor tudi z rezultati naše raziskave o zanimanju in naklonjenosti bivanja v kooperativnih stanovanjih med širšo javnostjo in registraciji stanovanjske kooperative pri nas, skozi katero bomo na Zavodu Tovarna razširili področje našega nadaljnjega dela na neposredno izvedbo gradnje neprofitnih najemnih stanovanj v lasti kooperative.

Z delom bomo nadaljevali in ga širili. V ta namen smo ustanovili tudi Stanovanjsko kooperativo Tovarna, z.b.o.. Še ta mesec bomo objavili poziv, da se nam pridruži čim več članov in da skupaj z njimi poskušamo že v bližnji prihodnosti postaviti prvo stavbo v lasti kooperantov.

 

Poglejte si celoten elaborat USKPŠV

Zaključki spletne raziskave do 10. julija 2012

V okviru projekta smo želeli preveriti utrip potencialnih uporabnikov najemnih kooperativnih stanovanj. Zato smo na spletu pripravili vprašalnik, ki na bi nam dal odgovore, kakšen je odnos respondentov do najemnih stanovanj in njihovih posameznih značilnosti, njihov odnos do kooperativ, seveda v povezavi z njihovim trenutnim stanovanjskim statusom in načrti v zvezi z njim. Rezultate smo želeli tudi panelno analizirati, vendar nam je uspelo šele ob zaključku projekta zagotoviti dovolj odgovorov, za sorazmerno zanesljivo analizo. Bo pa ta dobrodošla za primerjavo v prihodnje, saj z našim delom nadaljujemo in tudi rezultate te raziskave bomo uporabljali pri našem nadaljnjem delu tako pri predstavljanju koncepta stanovanjskih kooperativ kot pri konkretnih poslovnih interakcijah Stanovanjske kooperative Tovarna, ki smo jo ustanovili po zaključku projekta USKPŠV.

VZOREC

Analizirali smo 400 izpolnjenih vprašalnikov, to so tisti, ki so odgovorili na večino vprašanj. Večina anketirancev živi v stanovanju ali v družinski hiši. Skoraj tretjina anketirancev je najemnikov v stanovanju s tržno najemnino, 7 % pa v neprofitnem stanovanju. Lastnikov nepremičnin je med anketiranci 25 %. Doma (pri svojih ali partnerjevih starših) pa živi 20 % anketirancev.

37 % delež anketirancev, ki živijo v najemnem tržnem stanovanju (30 % v stanovanju s tržno najemnino in 7 % z neprofitno) in še 20% tistih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu pri starših, potrjuje logičen razmislek, da so k anketi pristopili predvsem tisti, ki še niso rešili stanovanjskega vprašanj. V populaciji je sicer 90 % lastnikov stanovanja in le 10 % najemnikov (5 % v stanovanjih z neprofitno najemnino, 3 % v tržnih stanovanjih in 2 % v službenih stanovanjih). Tak vzorec je za raziskavo tudi bolj relevanten, saj nas nekoliko v večji meri zanimajo odgovori teh potencialnih najemnikov kooperativnih stanovanj.

UGOTOVITVE

Ugotovitve raziskave podajamo skozi prizmo naklonjenosti do koncepta stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru.

1. Ena od potrjenih ugotovitev je, da se je varnost pred izselitvijo (33%) celo nekoliko pomembnejši argument za življenje v lastni nepremičnini, kot pa zapuščina otrokom (29%), ki jo ta predstavlja. To je zagotovo naklonjen podatek spodbujanju najema stanovanj prek stanovanjskih kooperative. Varnost pred izselitvijo je v teh stanovanjih praktično zagotovljena, morda celo bolje kot pa lastna nepremičnina pod hipoteko.

2. Pomenljiv je tudi 56% delež tistih, ki razmišljajo o nakupu nepremičnine vendar ne bodo imeli privarčevane tretjine vrednosti nepremičnine in še bolj, da jih kar 90% ocenjuje, da njihovi prihodki ne zadostujejo za samostojni nakup. Očitno je, da bo ugoden najem vedno bolj potreben in zaželen.

3. Spodbudno je tudi, da se delež respodentov, ki najem vidi le kot kratkoročni rešitev (68 %), skorajda izniči in za njih postane najem sprejemljiva rešitev, če bi bilo mogoče stanovanje najeti za nedoločen čas (63%). Najem ocenjujejo kot cenejši način bivanja, precejšno prednost pa vidijo tudi v večji mobilnosti.

4. Zanimivo je, da je sprejemljivost najema v skorajda enakem deležu prisotna tako med lastniki stanovanj, kot med ne lastniki. Sklepati je mogoče, da je nakupe lastnih stanovanj spodbudilo šele sistemsko favoriziranje lastniških stanovanj. Kooperative bi lahko potemtakem prepričale več ljudi, kot se dozdeva.

5. K ne preveliki naklonjenosti do lastniških stanovanj med anketiranci pritrjuje tudi skoraj 60% delež tistih, ki bi raje živeli v primernem najemnem stanovanju, kot v manj udobnem lastniškem. Večina naših anketirancev bi raje živela na lokacijah v središčih mest in naselji (70%), kjer je večina storitev dosegljivih peš, s kolesom ali javnim prevozom. Zelo so naklonjeni skupnim sobam za goste (80%) in s tem sorazmernim zmanjšanjem prostornine in cene svojega stanovanja. Nekoliko manj (60%) pa je tistih, ki bi raje kot doma različna praznovanja in dogodke organiziralo v skupnih prostorih. Glede naklonjenosti souporabi pralnice (pralni in sušilni stroj) pa se anketiranci razdelijo v dve številčno enakovredni skupini.

6. Pričakovano anketiranci preferirajo visoke ekološke standarde, saj je ta lastnost na lestvici od 1-5 ocenjena s povprečno oceno 4,36 oz. jo je 90% ocenilo kot zelo pomembno ali pomembno. Je najvišje na preferenčni lestvici.

7. Posebej spodbudno pa je, da je druga najvišje cenjeno karakteristika bivanje v okolju z raznoliko socialno, starostno, nacionalno in izobrazbeno strukturo (ocena 4,36). Enako anketiranci ocenjujejo tudi preferenco, da je mogoče stanovanje svobodno prenavljati, spreminjati in menjati pohištvo v njem. Ostale karakteristike si po povprečnih ocenah v padajočem redu sledijo:

  • dobri odnosi s sosedi (4,36),
  • mirna in zelena okolica (4,27),
  • zagotovljeno parkirišče (4,13),
  • neodvisnost od drugih gospodinjstev oz. družin (4,03)
  • da je blizu rekreacijskih površin (3,97)
  • lasten vrt ali atrij (3,80)
  • da je blizu zdravstvene oskrbe (3,66),
  • da je stanovanje dobra naložba denarja (3,64),
  • da je stanovanje blizu avtocestnega priključka (3,00)
  • da z lastnim stanovanjem pokažemo, kaj je nekdo v življenju dosegel (2,12).

Dokaj nizko ocenjena trditev, da je stanovanje dobra naložba denarja, pa tudi nekateri drugi odgovori skozi anketo na temo stanovanja kot naložbe (dediščina, varna starost, strošek), ki sicer dosegajo visoko strinjanje anketirancev, pa vendar ne najvišje, nakazujejo, da bi bilo tudi tovrstno preračunljivost, kadar se pojavlja kot predsodek in kot taka predstavlja pa pomembno oviro pri odločanju za najemna stanovanja, ob dobri predstavitvi le teh, mogoče odpraviti.

8. Dobro informiranje in promoviranje najemnih kooperativnih stanovanj pa je še bolj pomembno zaradi nekaterih drugih prevladujočih mnenj o trenutnem stanju na najemnem trgu, saj jih koncept kooperativ rudi realno odpravlja. Med takšne, ki dosegajo sorazmerno visoko strinjanje anketirancev sodijo:

  • da je v najemnih stanovanjih visoko tveganje zvišanja najemnih,
  • da je prisotna nevarnost, da se bo potrebno predčasno izseliti,
  • da lastniki najemnih stanovanj postavljajo ostre omejitve pri izboru najemnikov.
  • da so najemna stanovanja v splošnem slabše vzdrževana kot lastniška
  • kakovost gradnje in opreme najemnih stanovanj je slabša kot v lastniških.

9. Anketirance smo vprašali tudi glede njihovih stanovanjskih namer v naslednjih petih letih. Večja izboljšava stanovanja ali hiše je (zelo) verjetna pri 36 % anketirancev. Nakup nepremičnine je (zelo) verjeten pri 23 % anketirancev, 43 % anketirancev, ki ne bo kupilo stanovanja v naslednjih petih letih, pa bo v prihodnjih 5 letih (zelo) verjetno najelo stanovanje ali hišo. Naši ciljni skupini so predvsem tisti, ki stanovanje želijo najeti, pa tudi tisti, ki nameravajo iti v nakup nepremičnine.

POROČILO

Dokument: Zaključki spletne raziskave do 10.7.2012

VABILO K RAZISKAVI

Še vedno pa vas vabimo k izpolniti našega spletnega vprašalnika. Anketa je anonimna, vzela pa vam bo 10 minut časa.

Sodeluj v spletni anketi

S kooperativami do najemnih stanovanj

V okviru projekta Stanovanjske kooperativ po švicarskem vzoru  (SKPŠV), Zavod tovarna skupaj z Mrežo za prostor v četrtek organizira javno tribuno z naslovom S kooperativami do najemnih stanovanj. Tribuna bo v četrtek, 29.3. 2012, v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana z začetkom ob 18.00.

Naslovna tema bo izhodišče za razpravo o stanovanjski politiki v Sloveniji. Skupaj z udeleženci bi želeli razpravljati o tem, kakšno stanovanjsko politiko bi bilo v Sloveniji modro in zaželeno uveljaviti. V Zavodu tovarna smo prepričani, da je nujno dati večjo podporo zagotavljanju najemnih stanovanj in zagotoviti sistem in sredstva, da jih bodo prebivalci lahko uporabljali.

Sprejeti je treba nov nacionalni stanovanjski program, načrtujejo se spremembe stanovanjskega zakona., spreminjajo se številni pravilniki in uredbe…. in to so priložnosti, da se uveljavijo rešitve, ki bodo vzdržne za družbo in v korist prebivalstva. V Zavodu Tovarna in Mreži za prostor menimo, da je treba:

  • sprejeti davek na nepremičnine, ki bo stimuliral oddajo presežnih prostorov in stimuliral najemanje,
  • sprejeti nov izračun neprofitne najemnine, ki bo odražala dejanske stroške stanovanjske nepremičnine,
  • posledično vse socialne korektive dosedanje neprofitne najemnine prenesti na stanovanjske subvencije,
  • pridobljena sredstva iz davka na nepremičnine in presežna sredstva, ki se bodo zbrala z višjo neprofitno najemnin, nameniti v sklad za subvencioniranje stanovanjske najemnine,
  • SSRS dodeliti aktivnejšo in širšo vlogo pri izvajanju stanovanjskega programa ter ga  preoblikovati na način, da bo zagotavljal izključno neprofitna najemna stanovanja oz. vsaj pod nobenim pogojem ne bo investiral v stanovanja za nadaljnjo prodajo individualnim lastnikom in to po subvencionirani ceni, kot je to počel do zdaj,
  • v zakonodaji stanovanjske kooperative kot organizacije zasebnega prava izenačiti z javnimi stanovanjskimi organizacijami,
  • zagotoviti vire za ugodne hipotekarne kredite ali skozi spodbude bankam ali drugim finančnim ustanovam v obliki poroštev ali pa s pooblastilom oz. dodelitvijo naloge kateri od obstoječih ali na novo ustanovljenih javnih ustanov za izvajanje te dejavnost (SSRS, SIB…),
  • spodbuditi lokalne skupnosti k dolgoročni ugodni oddaji zemljišč  stanovanjskim kooperativam za gradnjo neprofitnih stanovanj,
  • stanovanjskim kooperativam omogočiti, da so deležne ugodnosti neprofitnih stanovanjskih organizacij kljub temu, da lahko stanovalce svojih stanovanjskih objektov izbirajo izven pravil o dodeljevanju neprofitnih najemnih stanovanj. Sprejmejo naj  se posebna pravila za dodelitev neprofitnega stanovanja v okviru stanovanjske kooperative, ki bodo kooperativam omogočila večjo svobodo pri izbiri stanovalcev,
  • v okviru izvajanja novega stanovanjskega programa več pozornosti nameniti celoviti prenovi obstoječega stavbnega fonda,
  • ustreznost stanovanj vrednotiti tudi glede na njihovo lego v prostoru,
  • redno spremljati stanje na stanovanjskem področju, predvsem z izvajanjem celovitih raziskav,
  • posodabljati normative v zvezi z gradnjo in dodeljevanjem stanovanj, npr. glede opremljenosti, velikosti, parkirnih mestih,

Javno tribuno, ki jo organiziramo, razumemo tudi kot forum, na katerem bomo lahko skupaj s strokovnjaki in drugimi zainteresiranimi pretehtali te naše predloge.

Blaž Habjan, Vodja projekta SKPŠV

Kontakt: 031 67 19 46, blazhabjan@yahoo.com, www.stanovanjskekooperative.si

Javna tribuna o zagotavljanju najemnih stanovanj in njihovem mestu v stanovanjski politiki R Slovenije

V Zavodu Tovarna v okviru projekta Stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru (SKPŠV) skupaj z Mrežo za prostor organiziramo javno tribuno o zagotavljanju najemnih stanovanj in njihovem pomenu na kakovost bivanja posameznika, na razvoj družbe in učinke na razvoj nacionalnem gospodarstva. V tej luči bomo kot možen ukrep posebej izpostavili najemna stanovanja stanovanjskih kooperativ.

Javna tribuna bo v četrtek, 29.3. 2012, z začetkom ob 18.00 v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana.

Številne pobude o potrebnih spremembah temeljenjih dokumentov naše stanovanjske politike odpirajo možnosti tudi za oblikovanje primernega okolja v smeri spodbujanja zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj. Pomembno pa je, da se ob tem vzpostavi tudi dovolj široko družbeno soglasje, da bo morebitne spremembe mogoče uveljaviti.

K udeležbi in sodelovanju vabimo predstavnike odgovornih ustanov, strokovnjakov, političnih strank, vse zainteresirane posameznike in medije.

Izhodišča in nosilci izhodišč za razpravo:

  • Jožka Hegler,  direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana – Izhodišča stanovanjske politike s stališča javnega stanovanjskega sklada ;
  • Dr. Srna Mandič – profesorica na Fakulteti za družbene vede;  Družbena koristnost modela stanovanjskih zadrug in možnosti  izvedljivosti  modela pri nas;
  • Tadej Žaucer , IPoP;  Izhodišča in predlogi Mreže za prostor za pripravo predloga nacionalnega stanovanjskega programa;
  • Blaž Habjan,  vodja projekta »Stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru«; Švicarski model stanovanjskih kooperativ.

VABLJENI!

Blaž Habjan                                                                          Marko Peterlin, IPoP

Vodja projekta SKPŠV                                                     koordinator Mreže za prostor

 

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (3.del)

In to še ni vse!

Na pot sprejemanju Nacionalnega stanovanjskega programa, ki si prizadeva za večji delež najemnih stanovanj

Potencial sredstev hipotekarnih kreditov, ki bi ob drugačnem razmerju med najemnim in lastniškim fondom stanovanj pospešil gospodarsko dinamiko, o čemer govorim v 2. delu, predstavlja le del sproščenih resursov.  Logika govori, da morajo biti najemna stanovanja z vidika posameznika cenejša, že zaradi ekonomije obsega investicij. Medklic – če ni tako, je nekaj narobe s sistemom in ga je treba popraviti (Glej prvi del:   200m2 hiša ceneje kot 100m2 stanovanje). Torej, v primerjavi z investiranjem v lastni režiji, mora ostati presežek. Pomislite, kaj bi za finančno podhranjeno ekonomijo pomenile finančne naložbe, kamor bi Slovenci lahko namenili ta presežek sredstev.

Menim, da večji najemni delež stanovanj gotovo koristi gospodarstvu in bančnemu sistemu. Čeprav s tem zavzemanjem ne želim reševati trenutne bančne situacije. Nasprotno, tudi sam mislim, da se morajo banke sprijazniti z zavoženimi naložbami in čim prej odprodati stanovanja. Če naj se jih rešuje, naj se jih rešuje na plečih vseh državljanov in ne le tistih, ki rešujejo že svoj stanovanjski problem. Državnim institucijam bi z zakonom prepovedal nakup stanovanj po ceni višji od 800 evrov po m2. Če so zasebniki pripravljeni plačati več, naj to storijo, sicer pa naj jih država odkupi po tej cca 30% nižji ceni kot med prijatelji velja stroškovna cena. Nekoliko višjo ceno bi dovolil le pri energetsko varčnih stanovanjih.

Prav tako ne mislim, da bi morali v enem mesecu vse lastnike stanovanj, ki niso ravno bogataši, razlastiti. Mislim pa, da mora država uveljaviti sistem, ki bo postopno spremenil razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji.

Za večji delež najemnih stanovanj se zavzemam predvsem zaradi resničnih stanovanjskih stisk, s katerimi se soočajo prebivalci Slovenije, ki niso »ujeli jazbinška«, niso uspeli prodati zemlje za avtoceste, niso vložili certifikatov v Krko, niso zgradili hiše v inflacijskih 80tih ali niso drugače zadeli na loteriji. Ob tem se zavedam okoljskih prednosti najemnih stanovanj, zavedam se mlinskega kamna, ki ga predstavlja hipotekarni kredit za nakup stanovanja v družini, zavedam se prispevka večjega najemnega deleža stanovanj k sodobnemu urbanemu razvoju in kot tatvino razumem subvencioniranje nakupa ali kakršnokoli drugo obliko privatizacije javnih sredstev za pridobivanje lastniških stanovanj.

Preberite še:

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (1.del)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (2.del)

 

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (2.del)

Denar iz zidov

Na pot sprejemanju Nacionalnega stanovanjskega programa, ki si prizadeva za večji delež najemnih stanovanj

Čeprav bi dobri zgledi morali zadostovati, naj kljub temu poskusim še argumentirati svojo tezo, da v stabilnih zahodno evropskih državah ne gre za paranormalen pojav. Pri njih  so ugotovili, da pomemben delež najemnih stanovanj, z vidika javnega, skupnostnega interesa prinaša boljše rezultate tudi v gospodarstvu. S stališča posameznikov pa povsem zadovoljive rešitve in ga zato velja tolerirati in celo spodbujati.

Kako si sam razlagam ta dejstva? V državah s pretežnim deležem lastnih stanovanj ta ne predstavljajo kapitala oz. gre za mrtev kapital, naložbo posameznikov v svete zidove. V okoljih, kjer poznajo bistveno večji delež najemnih stanovanj, ta za lastnike oz. dajalce hipotekarnih kreditov predstavljajo predvsem zanesljivo naložbo za katero je treba skrbeti. V teh stanovanjih imajo banke in skladi varno zatočišče za svoj kapital, ki ga morajo redno vzdrževati in mu tako ohranjati ali celo povečevati vrednost.

Naj v podporo razmisleku navedem hipotetično primerjavo. Kapitalist ali neprofitna organizacija, ki imata v lasti blokovsko naselje z najemnimi stanovanji, bosta vedno pripravljena stanovanja zastaviti za pridobitev sredstev za obnovo naselja in s tem povečanje vrednosti obstoječe lastnine ali pa za širitev dejavnosti – izgradnjo novega naselja. Kreditodajalec jima bo odobril sredstva brez težav, saj bo imel v obstoječih stanovanjih kakovostna zagotovila. Najemniki praviloma najemnino za svoj dom poskušajo redno poravnavati, razen, če resnično ostanejo brez prihodkov. V tem primeru so upravičeni do socialnih transferjev, ki pa so prav tako naravnani na način, da ljudem najprej zagotovijo streho nad glavo. Lastnik obstoječih naselij pa tvega le svoj poslovni neuspeh, kar običajno eksistencialno ne ogroža nikogar, saj te lastninske perturbacije za na položaj najemnika ne vplivajo.

Ko pa imamo primer, da je vsak stanovalec lastnik svojega stanovanja in to predstavlja večino njegovega lastnega premoženja, pa to stanovanje ne bo nikoli več v funkciji pridobivanja sredstev za povečanje lastne vrednosti ali celo za širitev dejavnosti. Koliko jih bo najelo hipotekarni kredit za prenovo lastnega stanovanja in s tem postavil na kocko svojo streho nad glavo? Dejstvo je, da boš storil vse, da ne izgubiš tistega, kar si pridobil in kar predstavlja tvojo eksistenco. To je tako močno, da je na ozemlju Zahodnega Balkana povzeto celo v eno najgrozovitejših  možnih prekletstev – »da bog da ima, pa da nema«.  Torej, stanovanje bo t.i. mrtev kapital. V času svojega obstoja bo le prvič v funkciji generatorja gospodarske dejavnosti v nacionalnem gospodarstvu – v času prvega kredita, ki je ta njegov obstoj omogočil.

V Sloveniji je okoli milijon stanovanjskih enot. Predpostavimo, da je vsaka vredna 100.000 evrov. To je 100 milijard evrov. Če bi uspeli le 5 odstotkov več teh nepremičnin pretvoriti v aktivni kapital, bi to pomenilo 5 milijard. Naše gospodarstvo moleduje za eno samo milijardno finančno injekcijo.

Preberite še:

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (1.del)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (3.del)

Pripombe na osnutek NSP

Predstavljamo naše pripombe na osnutek NSP (PDF, 1 MB), ki smo jih posredovali tudi na MOP v luči javne obravnave programa:

PRIPOMBE IN PREDLOGKI K OSNUTKU NACIONALNEGA STANOVANJSKEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 2012 – 2021 (PDF, 450 KB)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (1.del)

Bogastvo in najem

Na pot sprejemanju Nacionalnega stanovanjskega programa, ki si prizadeva za večji delež najemnih stanovanj

Mnogim v Sloveniji se ne zdi nič narobe, da imamo več kot 90 odstotni delež stanovanj v lasti tistih, ki v njih prebivajo. Le slabih 5 odstotkov stanovanj je neprofitnih in namenjenih dolgoročni oddaji. Tako je na našem kontinentu še v večini drugih tranzicijskih držav. Od tradicionalnih držav stare Evrope, pa nam najbolj podobno razmerje najdemo še v Italiji, Španiji, Cipru  in Grčiji. Pogosto lahko zasledimo tezo, da je tako, ker gre za kulturni vzorec okolja. Slovenci smo posebni, takšni, da ne želimo bivati v najetem stanovanju.

Sam bi postavil tezo, da ne gre za neko tradicionalno kultura okolja. »Kulture« zagotovo ni mogoče spremeniti čez noč z enim zakonom. In ravno to se je zgodilo pri nas z uveljavitvijo Jazbinškovega zakona. Prej smo bili po deležu najemnih stanovanj povsem na ravni tradicionalnih, najrazvitejših in gospodarsko najstabilnejših evropskih držav.  Te vzdržujejo skoraj polovičen delež najemnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu, še posebej to velja za mesta. Verjamem, da gre pri njih za posledico racionalne odločitve ali evolucije racionalnih odločitev. Najverjetneje v imenu nekih zasebnih interesov, ki pa se v veliki meri prekrivajo z javnim oz. nacionalnim interesom.

Skupna značilnost teh držav, kot so Švica, Nemčija, Francija, Nizozemska, skandinavske države je  sorazmerno bogastvo. Zanimivo je, da je za te države značilno tudi enakomerneje porazdeljeno bogastvo, kot v državah z večjim deležem stanovanj v lasti stanovalcev. Koeficient GINI je v Španiji, Italiji in Grčiji višji kot pri državah, ki jih navajam, kot primere z večjim najemnim fondom stanovanj. Očitno je tudi, da so države z nam podobnim »kulturnim vzorcem« odnosa do lastništva stanovanj tiste, ki jih je finančna oz. dolžniška kriza najbolj prizadela.

Ali res kdo misli, da povprečni prebivalci Švice, Nemčijo, Nizozemske, Avstrije, Francije, skandinavskih držav nimajo prvinske želje po lastni nepremičnini? Seveda jo imajo in Slovenci nismo nič posebnega. Tudi brez posebne analize lahko povsem dogmatično verjamemo, da kar v spoštovani tujini velja za prestiž, ne more biti pri nas nosilec socialne korekcije sistema. Torej, če nekdo lažje pride do hiše z 200 m2 stanovanjske površine za svojo štiri člansko družino, kot do 70 m2 stanovanja v Sloveniji to pomeni, da je nekaj s sistemom narobe. Ali si je nekdo ali nekaj njih pri gradnji stanovanja veliko preveč vzelo ali pa je premalo vzel tisti, ki bi moral zastopati javni interes, ko je nekomu dovolil gradnjo hiše. Seveda je možna in najverjetnejša še kombinacija obojega. Ta dejansko stanje dovolj zamegli, da se zdi,  kakor da v Sloveniji matematični aksiomi zaradi prelepe narave in pridnih ljudi ne veljajo.

Preberite še:

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (2.del)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (3.del)

Copyright