DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (3.del)

In to še ni vse!

Na pot sprejemanju Nacionalnega stanovanjskega programa, ki si prizadeva za večji delež najemnih stanovanj

Potencial sredstev hipotekarnih kreditov, ki bi ob drugačnem razmerju med najemnim in lastniškim fondom stanovanj pospešil gospodarsko dinamiko, o čemer govorim v 2. delu, predstavlja le del sproščenih resursov.  Logika govori, da morajo biti najemna stanovanja z vidika posameznika cenejša, že zaradi ekonomije obsega investicij. Medklic – če ni tako, je nekaj narobe s sistemom in ga je treba popraviti (Glej prvi del:   200m2 hiša ceneje kot 100m2 stanovanje). Torej, v primerjavi z investiranjem v lastni režiji, mora ostati presežek. Pomislite, kaj bi za finančno podhranjeno ekonomijo pomenile finančne naložbe, kamor bi Slovenci lahko namenili ta presežek sredstev.

Menim, da večji najemni delež stanovanj gotovo koristi gospodarstvu in bančnemu sistemu. Čeprav s tem zavzemanjem ne želim reševati trenutne bančne situacije. Nasprotno, tudi sam mislim, da se morajo banke sprijazniti z zavoženimi naložbami in čim prej odprodati stanovanja. Če naj se jih rešuje, naj se jih rešuje na plečih vseh državljanov in ne le tistih, ki rešujejo že svoj stanovanjski problem. Državnim institucijam bi z zakonom prepovedal nakup stanovanj po ceni višji od 800 evrov po m2. Če so zasebniki pripravljeni plačati več, naj to storijo, sicer pa naj jih država odkupi po tej cca 30% nižji ceni kot med prijatelji velja stroškovna cena. Nekoliko višjo ceno bi dovolil le pri energetsko varčnih stanovanjih.

Prav tako ne mislim, da bi morali v enem mesecu vse lastnike stanovanj, ki niso ravno bogataši, razlastiti. Mislim pa, da mora država uveljaviti sistem, ki bo postopno spremenil razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji.

Za večji delež najemnih stanovanj se zavzemam predvsem zaradi resničnih stanovanjskih stisk, s katerimi se soočajo prebivalci Slovenije, ki niso »ujeli jazbinška«, niso uspeli prodati zemlje za avtoceste, niso vložili certifikatov v Krko, niso zgradili hiše v inflacijskih 80tih ali niso drugače zadeli na loteriji. Ob tem se zavedam okoljskih prednosti najemnih stanovanj, zavedam se mlinskega kamna, ki ga predstavlja hipotekarni kredit za nakup stanovanja v družini, zavedam se prispevka večjega najemnega deleža stanovanj k sodobnemu urbanemu razvoju in kot tatvino razumem subvencioniranje nakupa ali kakršnokoli drugo obliko privatizacije javnih sredstev za pridobivanje lastniških stanovanj.

Preberite še:

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (1.del)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (2.del)

 

2 Comments

  1. Kooperativc

    Čet 22nd mar 2012 at 05:41

    … da bi morali v enem mesecu vse lastnike stanovanj, ki niso ravno bogataši, razlastiti…
    90% ljudi v SLO ni ravno bogatašev… Mi bi želeli še eno sobo več, ker imamo sedaj otroke in varčujemo za nakup večjega stanovanja ali hiše ;)
    Ljudje imajo v rokah 100 mrd EUR in zakaj bi jih morali razlastiti recimo za 50 mrd EUR? Komu bi kapital podaril? Državi?Kapitalistom?
    Ogromna škoda je nastala v gospodarstvo, kjer pa tovarn niso podarili delavcem, ampak so jim dali certifikate. Neverjetno trdoživost kažejo tiste tovarne, kjer imajo delavci znaten delež lastnine… (npr. Avtoelektrika). Kooperative pa bi itak bile preveč uspešne in si slovenci tega ne zaslužimo ;) http://www.mondragon-corporation.com/

    Odgovori

Komentiraj

Cancel comment reply

Copyright