DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (2.del)

Denar iz zidov

Na pot sprejemanju Nacionalnega stanovanjskega programa, ki si prizadeva za večji delež najemnih stanovanj

Čeprav bi dobri zgledi morali zadostovati, naj kljub temu poskusim še argumentirati svojo tezo, da v stabilnih zahodno evropskih državah ne gre za paranormalen pojav. Pri njih  so ugotovili, da pomemben delež najemnih stanovanj, z vidika javnega, skupnostnega interesa prinaša boljše rezultate tudi v gospodarstvu. S stališča posameznikov pa povsem zadovoljive rešitve in ga zato velja tolerirati in celo spodbujati.

Kako si sam razlagam ta dejstva? V državah s pretežnim deležem lastnih stanovanj ta ne predstavljajo kapitala oz. gre za mrtev kapital, naložbo posameznikov v svete zidove. V okoljih, kjer poznajo bistveno večji delež najemnih stanovanj, ta za lastnike oz. dajalce hipotekarnih kreditov predstavljajo predvsem zanesljivo naložbo za katero je treba skrbeti. V teh stanovanjih imajo banke in skladi varno zatočišče za svoj kapital, ki ga morajo redno vzdrževati in mu tako ohranjati ali celo povečevati vrednost.

Naj v podporo razmisleku navedem hipotetično primerjavo. Kapitalist ali neprofitna organizacija, ki imata v lasti blokovsko naselje z najemnimi stanovanji, bosta vedno pripravljena stanovanja zastaviti za pridobitev sredstev za obnovo naselja in s tem povečanje vrednosti obstoječe lastnine ali pa za širitev dejavnosti – izgradnjo novega naselja. Kreditodajalec jima bo odobril sredstva brez težav, saj bo imel v obstoječih stanovanjih kakovostna zagotovila. Najemniki praviloma najemnino za svoj dom poskušajo redno poravnavati, razen, če resnično ostanejo brez prihodkov. V tem primeru so upravičeni do socialnih transferjev, ki pa so prav tako naravnani na način, da ljudem najprej zagotovijo streho nad glavo. Lastnik obstoječih naselij pa tvega le svoj poslovni neuspeh, kar običajno eksistencialno ne ogroža nikogar, saj te lastninske perturbacije za na položaj najemnika ne vplivajo.

Ko pa imamo primer, da je vsak stanovalec lastnik svojega stanovanja in to predstavlja večino njegovega lastnega premoženja, pa to stanovanje ne bo nikoli več v funkciji pridobivanja sredstev za povečanje lastne vrednosti ali celo za širitev dejavnosti. Koliko jih bo najelo hipotekarni kredit za prenovo lastnega stanovanja in s tem postavil na kocko svojo streho nad glavo? Dejstvo je, da boš storil vse, da ne izgubiš tistega, kar si pridobil in kar predstavlja tvojo eksistenco. To je tako močno, da je na ozemlju Zahodnega Balkana povzeto celo v eno najgrozovitejših  možnih prekletstev – »da bog da ima, pa da nema«.  Torej, stanovanje bo t.i. mrtev kapital. V času svojega obstoja bo le prvič v funkciji generatorja gospodarske dejavnosti v nacionalnem gospodarstvu – v času prvega kredita, ki je ta njegov obstoj omogočil.

V Sloveniji je okoli milijon stanovanjskih enot. Predpostavimo, da je vsaka vredna 100.000 evrov. To je 100 milijard evrov. Če bi uspeli le 5 odstotkov več teh nepremičnin pretvoriti v aktivni kapital, bi to pomenilo 5 milijard. Naše gospodarstvo moleduje za eno samo milijardno finančno injekcijo.

Preberite še:

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (1.del)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (3.del)

4 Comments

  1. Kooperativc

    Čet 22nd mar 2012 at 05:01

    Se ne strinjam
    1. … to stanovanje ne bo nikoli več v funkciji pridobivanja sredstev za povečanje lastne vrednosti…

    Stanovanje bom zastavil za to, da bom kupil hišo ;)
    Lahko pa bom na ta način dobil kapitl, za pričetek posla…
    V bloku zbiramo sredstva za obnovo na posebnem računu, ker ne bomo plačevali bančnih obresti… Ko bomo zbrali 30% začnemo… Raje imamo lepšo streho par let kasneje…

    Odgovori
  2. Maria Holiday Anorampur

    Čet 15th nov 2012 at 19:03

    Razumem ga, strinjam se z njim in ne naredim ničesar, da ne bi grela svoje lastne riti v stanovanju svojih staršev.

    Odgovori

Komentiraj

Cancel comment reply

Copyright