DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (1.del)

Bogastvo in najem

Na pot sprejemanju Nacionalnega stanovanjskega programa, ki si prizadeva za večji delež najemnih stanovanj

Mnogim v Sloveniji se ne zdi nič narobe, da imamo več kot 90 odstotni delež stanovanj v lasti tistih, ki v njih prebivajo. Le slabih 5 odstotkov stanovanj je neprofitnih in namenjenih dolgoročni oddaji. Tako je na našem kontinentu še v večini drugih tranzicijskih držav. Od tradicionalnih držav stare Evrope, pa nam najbolj podobno razmerje najdemo še v Italiji, Španiji, Cipru  in Grčiji. Pogosto lahko zasledimo tezo, da je tako, ker gre za kulturni vzorec okolja. Slovenci smo posebni, takšni, da ne želimo bivati v najetem stanovanju.

Sam bi postavil tezo, da ne gre za neko tradicionalno kultura okolja. »Kulture« zagotovo ni mogoče spremeniti čez noč z enim zakonom. In ravno to se je zgodilo pri nas z uveljavitvijo Jazbinškovega zakona. Prej smo bili po deležu najemnih stanovanj povsem na ravni tradicionalnih, najrazvitejših in gospodarsko najstabilnejših evropskih držav.  Te vzdržujejo skoraj polovičen delež najemnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu, še posebej to velja za mesta. Verjamem, da gre pri njih za posledico racionalne odločitve ali evolucije racionalnih odločitev. Najverjetneje v imenu nekih zasebnih interesov, ki pa se v veliki meri prekrivajo z javnim oz. nacionalnim interesom.

Skupna značilnost teh držav, kot so Švica, Nemčija, Francija, Nizozemska, skandinavske države je  sorazmerno bogastvo. Zanimivo je, da je za te države značilno tudi enakomerneje porazdeljeno bogastvo, kot v državah z večjim deležem stanovanj v lasti stanovalcev. Koeficient GINI je v Španiji, Italiji in Grčiji višji kot pri državah, ki jih navajam, kot primere z večjim najemnim fondom stanovanj. Očitno je tudi, da so države z nam podobnim »kulturnim vzorcem« odnosa do lastništva stanovanj tiste, ki jih je finančna oz. dolžniška kriza najbolj prizadela.

Ali res kdo misli, da povprečni prebivalci Švice, Nemčijo, Nizozemske, Avstrije, Francije, skandinavskih držav nimajo prvinske želje po lastni nepremičnini? Seveda jo imajo in Slovenci nismo nič posebnega. Tudi brez posebne analize lahko povsem dogmatično verjamemo, da kar v spoštovani tujini velja za prestiž, ne more biti pri nas nosilec socialne korekcije sistema. Torej, če nekdo lažje pride do hiše z 200 m2 stanovanjske površine za svojo štiri člansko družino, kot do 70 m2 stanovanja v Sloveniji to pomeni, da je nekaj s sistemom narobe. Ali si je nekdo ali nekaj njih pri gradnji stanovanja veliko preveč vzelo ali pa je premalo vzel tisti, ki bi moral zastopati javni interes, ko je nekomu dovolil gradnjo hiše. Seveda je možna in najverjetnejša še kombinacija obojega. Ta dejansko stanje dovolj zamegli, da se zdi,  kakor da v Sloveniji matematični aksiomi zaradi prelepe narave in pridnih ljudi ne veljajo.

Preberite še:

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (2.del)

DELEŽ NAJEMNIH STANOVANJ (3.del)

2 Comments

Komentiraj

Copyright