Novice

Oblikovanje vzdržne stanovanjske politike s stanovanjskimi kooperativami

Delež Slovencev, ki čutimo prevelike obremenjenosti družinskih proračunov za stanovanja je pol nižji, kot je v povprečju v EU, kaže pet let stara statistika. Na račun lastnine stanovanj smo razmeroma bogati (kar 90 odstotkov prebivalcev). Ta ugodna statistika pa ima tudi v negativno plat, tako na stanovanjskem področju kot v družbenem, ekonomskem in okolijskem. Povečan delež BDP za olajšanje najema stanovanj bi pomembno prispeval k vzdržnosti sistema stanovanjske politike in k izboljšanju kulture bivanja pri nas.

Več o tem v članku Blaža Habjana, ki je bil objavljen v reviji AB, ki jo izdaja Društvo arhitektov Ljubljana.

Novo mesto v svetovni akciji Jane’s Walk

Novo mesto se letos prvič pridružuje akciji Jane’s Walk, v kateri že sodelujejo številna slovenska in svetovna mesta.Jane’s Walk je urbani sprehod, namenjen meščanom, na katerem spoznavamo in komentiramo okoliš, skozi katerega hodimo - gre torej tako za zanimivo družabno doživetje, kakor ali celo predvsem za enega od korakov pri skupnem načrtovanju prostora, v katerem živimo.

Prijazno vabljeni na novomeški Jane’s Walk. Potekal bo v nedeljo, 11. maja 2014. Pričel se bo ob 16:30 uri, ko se srečamo na mostu za pešce na Loki. Sprehodili se bomo po poteh ob reki Krki v Novem mestu – ob starem mestnem jedru, Kandiji, Portovalu in Bršljinu. Ocenjujemo, da bo lahkoten sprehod trajal kaki dve uri. 

Trasa sprehoda je prikazana na tej povezavi.

Krka, katere okljuk daje prepoznavnost mestnemu jedru, je velik potencial za izboljšanje kakovosti bivanja v mestu, vendar pa reka brez ustreznih programov in premostitev ostaja predvsem ovira. Na sprehodu se bomo pogovarjali o  urejanju poti po obrežjih, o umeščanju spremljajočih programov in objektov, mostov in dostopov do vode, o urejanju mestnega jedra in o naravnih značilnostih obvodnega prostora ter ob tem posegli malo v zgodovino in malo v prihodnost. Sprehod bomo zaključili s prijetnim druženjem v naravnem ambientu Krke.

Na podlagi sprehoda bomo, če bo ta doprinesel k oblikovanju zanimivih idej, poskusili oblikovati tudi pobudo odgovorim glede nadaljnjega urejanja območja ob reki Krki v Novem mestu.

Organizatorja dogodka sta Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine ter Društvo krajinskih arhitektov.

Dodatne informacije: Jelka Hudoklin, tel.: 041 694 463.

 

Več o Jane Jacobs:

http://www.nytimes.com/2006/04/25/books/25cnd-jacobs.html?pagewanted=all&_r=0

http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Jacobs

Več o Jane’s Walk:

http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/

http://www.janeswalk.org/

Zaključek projekta USKPŠV

Projekt  Uveljavljanje stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, se je formalno zaključil 15. julija 2012.

Glavnino dejstev in pogledov, ki so se nam izoblikovali skozi 16 mesečno delo smo povzeli v Elaboratu.

V njem se boste lahko seznanili z zaključki našega proučevanja delovanja kooperativ v Ženevi, z ugotovitvami o položaju področja neprofitnih stanovanj in kooperativ v Sloveniji, potrebnih sistemskih spremembah za delovanje stanovanjskih kooperativ v Sloveniji, kakor tudi z rezultati naše raziskave o zanimanju in naklonjenosti bivanja v kooperativnih stanovanjih med širšo javnostjo in registraciji stanovanjske kooperative pri nas, skozi katero bomo na Zavodu Tovarna razširili področje našega nadaljnjega dela na neposredno izvedbo gradnje neprofitnih najemnih stanovanj v lasti kooperative.

Z delom bomo nadaljevali in ga širili. V ta namen smo ustanovili tudi Stanovanjsko kooperativo Tovarna, z.b.o.. Še ta mesec bomo objavili poziv, da se nam pridruži čim več članov in da skupaj z njimi poskušamo že v bližnji prihodnosti postaviti prvo stavbo v lasti kooperantov.

 

Poglejte si celoten elaborat USKPŠV

Zaključki spletne raziskave do 10. julija 2012

V okviru projekta smo želeli preveriti utrip potencialnih uporabnikov najemnih kooperativnih stanovanj. Zato smo na spletu pripravili vprašalnik, ki na bi nam dal odgovore, kakšen je odnos respondentov do najemnih stanovanj in njihovih posameznih značilnosti, njihov odnos do kooperativ, seveda v povezavi z njihovim trenutnim stanovanjskim statusom in načrti v zvezi z njim. Rezultate smo želeli tudi panelno analizirati, vendar nam je uspelo šele ob zaključku projekta zagotoviti dovolj odgovorov, za sorazmerno zanesljivo analizo. Bo pa ta dobrodošla za primerjavo v prihodnje, saj z našim delom nadaljujemo in tudi rezultate te raziskave bomo uporabljali pri našem nadaljnjem delu tako pri predstavljanju koncepta stanovanjskih kooperativ kot pri konkretnih poslovnih interakcijah Stanovanjske kooperative Tovarna, ki smo jo ustanovili po zaključku projekta USKPŠV.

VZOREC

Analizirali smo 400 izpolnjenih vprašalnikov, to so tisti, ki so odgovorili na večino vprašanj. Večina anketirancev živi v stanovanju ali v družinski hiši. Skoraj tretjina anketirancev je najemnikov v stanovanju s tržno najemnino, 7 % pa v neprofitnem stanovanju. Lastnikov nepremičnin je med anketiranci 25 %. Doma (pri svojih ali partnerjevih starših) pa živi 20 % anketirancev.

37 % delež anketirancev, ki živijo v najemnem tržnem stanovanju (30 % v stanovanju s tržno najemnino in 7 % z neprofitno) in še 20% tistih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu pri starših, potrjuje logičen razmislek, da so k anketi pristopili predvsem tisti, ki še niso rešili stanovanjskega vprašanj. V populaciji je sicer 90 % lastnikov stanovanja in le 10 % najemnikov (5 % v stanovanjih z neprofitno najemnino, 3 % v tržnih stanovanjih in 2 % v službenih stanovanjih). Tak vzorec je za raziskavo tudi bolj relevanten, saj nas nekoliko v večji meri zanimajo odgovori teh potencialnih najemnikov kooperativnih stanovanj.

UGOTOVITVE

Ugotovitve raziskave podajamo skozi prizmo naklonjenosti do koncepta stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru.

1. Ena od potrjenih ugotovitev je, da se je varnost pred izselitvijo (33%) celo nekoliko pomembnejši argument za življenje v lastni nepremičnini, kot pa zapuščina otrokom (29%), ki jo ta predstavlja. To je zagotovo naklonjen podatek spodbujanju najema stanovanj prek stanovanjskih kooperative. Varnost pred izselitvijo je v teh stanovanjih praktično zagotovljena, morda celo bolje kot pa lastna nepremičnina pod hipoteko.

2. Pomenljiv je tudi 56% delež tistih, ki razmišljajo o nakupu nepremičnine vendar ne bodo imeli privarčevane tretjine vrednosti nepremičnine in še bolj, da jih kar 90% ocenjuje, da njihovi prihodki ne zadostujejo za samostojni nakup. Očitno je, da bo ugoden najem vedno bolj potreben in zaželen.

3. Spodbudno je tudi, da se delež respodentov, ki najem vidi le kot kratkoročni rešitev (68 %), skorajda izniči in za njih postane najem sprejemljiva rešitev, če bi bilo mogoče stanovanje najeti za nedoločen čas (63%). Najem ocenjujejo kot cenejši način bivanja, precejšno prednost pa vidijo tudi v večji mobilnosti.

4. Zanimivo je, da je sprejemljivost najema v skorajda enakem deležu prisotna tako med lastniki stanovanj, kot med ne lastniki. Sklepati je mogoče, da je nakupe lastnih stanovanj spodbudilo šele sistemsko favoriziranje lastniških stanovanj. Kooperative bi lahko potemtakem prepričale več ljudi, kot se dozdeva.

5. K ne preveliki naklonjenosti do lastniških stanovanj med anketiranci pritrjuje tudi skoraj 60% delež tistih, ki bi raje živeli v primernem najemnem stanovanju, kot v manj udobnem lastniškem. Večina naših anketirancev bi raje živela na lokacijah v središčih mest in naselji (70%), kjer je večina storitev dosegljivih peš, s kolesom ali javnim prevozom. Zelo so naklonjeni skupnim sobam za goste (80%) in s tem sorazmernim zmanjšanjem prostornine in cene svojega stanovanja. Nekoliko manj (60%) pa je tistih, ki bi raje kot doma različna praznovanja in dogodke organiziralo v skupnih prostorih. Glede naklonjenosti souporabi pralnice (pralni in sušilni stroj) pa se anketiranci razdelijo v dve številčno enakovredni skupini.

6. Pričakovano anketiranci preferirajo visoke ekološke standarde, saj je ta lastnost na lestvici od 1-5 ocenjena s povprečno oceno 4,36 oz. jo je 90% ocenilo kot zelo pomembno ali pomembno. Je najvišje na preferenčni lestvici.

7. Posebej spodbudno pa je, da je druga najvišje cenjeno karakteristika bivanje v okolju z raznoliko socialno, starostno, nacionalno in izobrazbeno strukturo (ocena 4,36). Enako anketiranci ocenjujejo tudi preferenco, da je mogoče stanovanje svobodno prenavljati, spreminjati in menjati pohištvo v njem. Ostale karakteristike si po povprečnih ocenah v padajočem redu sledijo:

  • dobri odnosi s sosedi (4,36),
  • mirna in zelena okolica (4,27),
  • zagotovljeno parkirišče (4,13),
  • neodvisnost od drugih gospodinjstev oz. družin (4,03)
  • da je blizu rekreacijskih površin (3,97)
  • lasten vrt ali atrij (3,80)
  • da je blizu zdravstvene oskrbe (3,66),
  • da je stanovanje dobra naložba denarja (3,64),
  • da je stanovanje blizu avtocestnega priključka (3,00)
  • da z lastnim stanovanjem pokažemo, kaj je nekdo v življenju dosegel (2,12).

Dokaj nizko ocenjena trditev, da je stanovanje dobra naložba denarja, pa tudi nekateri drugi odgovori skozi anketo na temo stanovanja kot naložbe (dediščina, varna starost, strošek), ki sicer dosegajo visoko strinjanje anketirancev, pa vendar ne najvišje, nakazujejo, da bi bilo tudi tovrstno preračunljivost, kadar se pojavlja kot predsodek in kot taka predstavlja pa pomembno oviro pri odločanju za najemna stanovanja, ob dobri predstavitvi le teh, mogoče odpraviti.

8. Dobro informiranje in promoviranje najemnih kooperativnih stanovanj pa je še bolj pomembno zaradi nekaterih drugih prevladujočih mnenj o trenutnem stanju na najemnem trgu, saj jih koncept kooperativ rudi realno odpravlja. Med takšne, ki dosegajo sorazmerno visoko strinjanje anketirancev sodijo:

  • da je v najemnih stanovanjih visoko tveganje zvišanja najemnih,
  • da je prisotna nevarnost, da se bo potrebno predčasno izseliti,
  • da lastniki najemnih stanovanj postavljajo ostre omejitve pri izboru najemnikov.
  • da so najemna stanovanja v splošnem slabše vzdrževana kot lastniška
  • kakovost gradnje in opreme najemnih stanovanj je slabša kot v lastniških.

9. Anketirance smo vprašali tudi glede njihovih stanovanjskih namer v naslednjih petih letih. Večja izboljšava stanovanja ali hiše je (zelo) verjetna pri 36 % anketirancev. Nakup nepremičnine je (zelo) verjeten pri 23 % anketirancev, 43 % anketirancev, ki ne bo kupilo stanovanja v naslednjih petih letih, pa bo v prihodnjih 5 letih (zelo) verjetno najelo stanovanje ali hišo. Naši ciljni skupini so predvsem tisti, ki stanovanje želijo najeti, pa tudi tisti, ki nameravajo iti v nakup nepremičnine.

POROČILO

Dokument: Zaključki spletne raziskave do 10.7.2012

VABILO K RAZISKAVI

Še vedno pa vas vabimo k izpolniti našega spletnega vprašalnika. Anketa je anonimna, vzela pa vam bo 10 minut časa.

Sodeluj v spletni anketi

S kooperativami do najemnih stanovanj

V okviru projekta Stanovanjske kooperativ po švicarskem vzoru  (SKPŠV), Zavod tovarna skupaj z Mrežo za prostor v četrtek organizira javno tribuno z naslovom S kooperativami do najemnih stanovanj. Tribuna bo v četrtek, 29.3. 2012, v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana z začetkom ob 18.00.

Naslovna tema bo izhodišče za razpravo o stanovanjski politiki v Sloveniji. Skupaj z udeleženci bi želeli razpravljati o tem, kakšno stanovanjsko politiko bi bilo v Sloveniji modro in zaželeno uveljaviti. V Zavodu tovarna smo prepričani, da je nujno dati večjo podporo zagotavljanju najemnih stanovanj in zagotoviti sistem in sredstva, da jih bodo prebivalci lahko uporabljali.

Sprejeti je treba nov nacionalni stanovanjski program, načrtujejo se spremembe stanovanjskega zakona., spreminjajo se številni pravilniki in uredbe…. in to so priložnosti, da se uveljavijo rešitve, ki bodo vzdržne za družbo in v korist prebivalstva. V Zavodu Tovarna in Mreži za prostor menimo, da je treba:

  • sprejeti davek na nepremičnine, ki bo stimuliral oddajo presežnih prostorov in stimuliral najemanje,
  • sprejeti nov izračun neprofitne najemnine, ki bo odražala dejanske stroške stanovanjske nepremičnine,
  • posledično vse socialne korektive dosedanje neprofitne najemnine prenesti na stanovanjske subvencije,
  • pridobljena sredstva iz davka na nepremičnine in presežna sredstva, ki se bodo zbrala z višjo neprofitno najemnin, nameniti v sklad za subvencioniranje stanovanjske najemnine,
  • SSRS dodeliti aktivnejšo in širšo vlogo pri izvajanju stanovanjskega programa ter ga  preoblikovati na način, da bo zagotavljal izključno neprofitna najemna stanovanja oz. vsaj pod nobenim pogojem ne bo investiral v stanovanja za nadaljnjo prodajo individualnim lastnikom in to po subvencionirani ceni, kot je to počel do zdaj,
  • v zakonodaji stanovanjske kooperative kot organizacije zasebnega prava izenačiti z javnimi stanovanjskimi organizacijami,
  • zagotoviti vire za ugodne hipotekarne kredite ali skozi spodbude bankam ali drugim finančnim ustanovam v obliki poroštev ali pa s pooblastilom oz. dodelitvijo naloge kateri od obstoječih ali na novo ustanovljenih javnih ustanov za izvajanje te dejavnost (SSRS, SIB…),
  • spodbuditi lokalne skupnosti k dolgoročni ugodni oddaji zemljišč  stanovanjskim kooperativam za gradnjo neprofitnih stanovanj,
  • stanovanjskim kooperativam omogočiti, da so deležne ugodnosti neprofitnih stanovanjskih organizacij kljub temu, da lahko stanovalce svojih stanovanjskih objektov izbirajo izven pravil o dodeljevanju neprofitnih najemnih stanovanj. Sprejmejo naj  se posebna pravila za dodelitev neprofitnega stanovanja v okviru stanovanjske kooperative, ki bodo kooperativam omogočila večjo svobodo pri izbiri stanovalcev,
  • v okviru izvajanja novega stanovanjskega programa več pozornosti nameniti celoviti prenovi obstoječega stavbnega fonda,
  • ustreznost stanovanj vrednotiti tudi glede na njihovo lego v prostoru,
  • redno spremljati stanje na stanovanjskem področju, predvsem z izvajanjem celovitih raziskav,
  • posodabljati normative v zvezi z gradnjo in dodeljevanjem stanovanj, npr. glede opremljenosti, velikosti, parkirnih mestih,

Javno tribuno, ki jo organiziramo, razumemo tudi kot forum, na katerem bomo lahko skupaj s strokovnjaki in drugimi zainteresiranimi pretehtali te naše predloge.

Blaž Habjan, Vodja projekta SKPŠV

Kontakt: 031 67 19 46, blazhabjan@yahoo.com, www.stanovanjskekooperative.si

Javna tribuna o zagotavljanju najemnih stanovanj in njihovem mestu v stanovanjski politiki R Slovenije

V Zavodu Tovarna v okviru projekta Stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru (SKPŠV) skupaj z Mrežo za prostor organiziramo javno tribuno o zagotavljanju najemnih stanovanj in njihovem pomenu na kakovost bivanja posameznika, na razvoj družbe in učinke na razvoj nacionalnem gospodarstva. V tej luči bomo kot možen ukrep posebej izpostavili najemna stanovanja stanovanjskih kooperativ.

Javna tribuna bo v četrtek, 29.3. 2012, z začetkom ob 18.00 v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana.

Številne pobude o potrebnih spremembah temeljenjih dokumentov naše stanovanjske politike odpirajo možnosti tudi za oblikovanje primernega okolja v smeri spodbujanja zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj. Pomembno pa je, da se ob tem vzpostavi tudi dovolj široko družbeno soglasje, da bo morebitne spremembe mogoče uveljaviti.

K udeležbi in sodelovanju vabimo predstavnike odgovornih ustanov, strokovnjakov, političnih strank, vse zainteresirane posameznike in medije.

Izhodišča in nosilci izhodišč za razpravo:

  • Jožka Hegler,  direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana – Izhodišča stanovanjske politike s stališča javnega stanovanjskega sklada ;
  • Dr. Srna Mandič – profesorica na Fakulteti za družbene vede;  Družbena koristnost modela stanovanjskih zadrug in možnosti  izvedljivosti  modela pri nas;
  • Tadej Žaucer , IPoP;  Izhodišča in predlogi Mreže za prostor za pripravo predloga nacionalnega stanovanjskega programa;
  • Blaž Habjan,  vodja projekta »Stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru«; Švicarski model stanovanjskih kooperativ.

VABLJENI!

Blaž Habjan                                                                          Marko Peterlin, IPoP

Vodja projekta SKPŠV                                                     koordinator Mreže za prostor

 

Pripombe na osnutek NSP

Predstavljamo naše pripombe na osnutek NSP (PDF, 1 MB), ki smo jih posredovali tudi na MOP v luči javne obravnave programa:

PRIPOMBE IN PREDLOGKI K OSNUTKU NACIONALNEGA STANOVANJSKEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 2012 – 2021 (PDF, 450 KB)

Nacionalni stanovanjski program 2012-2021

V okviru našega projekta smo se seznanili z osnutkom Nacionalnega stanovanjskega programa 2012-2021 (DOC, 370 KB), ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor podalo javno obravnavo. Ugotavljamo, da bi lahko takšen NSP predstavljal pomemben prispevek in premik k vzdržni stanovanjski politiki v RS. Kljub temu bomo do konca javne obravnave pripravili seznam pripomb, saj ocenjujemo, da nekatere predlagane rešitve  morda niso najboljše za dosego zastavljenih ciljev. Ena takšni, ki bo verjetno igrala pomembno vlogo je predlagana izključna delitev na javna in zasebna stanovanja. S tem izgubimo kategorijo neprofitnih stanovanj, za katero menimo, da bi morala ostati. Le tako bi se lahko pri izvajanju stanovanjske politike zagotovil sistem enake obravnave  zasebne in javne iniciative pri gradnji neprofitnih stanovanj.

Naše pripombe bomo v kratke predstavili tudi na tem mestu.

 

Javni tribuni »Zagotovimo si sami svoje neprofitno stanovanje«

Zavod Tovarna je ta teden v Novem mestu in v Ljubljani organiziral javni tribuni »Zagotovimo si sami svoje neprofitno stanovanje«. Tribuni sta del projekta »Uveljavljanje stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru«, ki je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Okoli 25 udeležencev na vsaki tribuni se je uvodoma seznanilo s konceptom zagotavljanja najemnih stanovanj s pomočjo kooperativ in z glavnimi ovirami za njihovo polno udejanjanje. Vodja projekta Blaž Habjan je udeležence seznanil, da je Zavod Tovarna z mestnima občinama Novo mesto in Maribor že podpisal pismi o nameri o zagotovitvi zemljišč za izvedbo pilotnih projektov najemnih stanovanj v okviru stanovanjske kooperative.

Tribun so se udeležili tudi odgovorni posamezniki za stanovanjsko problematiko na lokalni ravni. Tako je v Novem mestu udeležence pozdravi direktor občinske uprave Borut Novak, v Ljubljani pa je Jožka Hegler iz Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana bistveno prispevala k tehtnejši ravni razprave. Iz odziva velike večine je bilo mogoče razbrati, da zelo podpirajo predstavljen način zagotavljanja neprofitnih kooperativnih najemnih stanovanji. Večina se je tudi strinjala, da če je zadeva uspešna v Švici ni nujno, da bo tudi pri nas. Zato so podprli nadaljevanje projekta z izvedbo pilotnega projekta.

Na obeh tribunah je bila v iztočnicah podana predstavitev delovanja stanovanjskih kooperativ v Ženevi na primeru kooperative Codha. Šlo je za osrednji del, ki ga je podal podpredsednik Codhe Guillaume Käser . Predlog Zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države, ki ga bo stranka Zares prilagodila tudi stanovanjskim kooperativam, sta predstavila Tadej Slapnik oz. Vito Rožej, kot predlagatelja predloga. Izpostavila sta še potrebo po davku na »presežne« nepremičnine in omejitev vloge Stanovanjskega sklada RS na zagotavljanje najemnih stanovanj. Blaž Habjan je izpostavil glavne ovire za delovanje stanovanjskih kooperativ v Sloveniji, ki so jih do zdaj odkrili. Zelo pomemben je uveljavljen izračun neprofitne najemnine, ki se odraža v prenizki najemnini in ne pokriva stroškov, ki bi jih zakonsko morala. Predlaga, da se neprofitna najemnina očisti socialne komponente in da se ta prenese izključno na stanovanjske subvencije. Razdelitev denarja bo pravičnejša, v neprofitnih stanovanjih pa bodo lahko živeli tudi tisti, ki niso ravno iz socialnega dna.

V Novem mestu je Marjan Somrak, ki je včasih vodil stanovanjsko podjetje Zarja, ocenil, da bi bil lahko koncept povsem realen ob vložku lokalne skupnosti v obliki ugodne pridobitve uporabe zemljišča. Gospa Jožka Hegler je na ljubljanski tribuni izpostavila številne ovire, s katerimi se sooča ljubljanski stanovanjski sklad, kot javni sklad pri zagotavljanju najemnih stanovanj. Poudarila je, da bi si politika morala prizadevati zagotoviti več najemnih stanovanj in kooperative so po njenem mnenju ustrezen instrument za dosego tega cilja. Treba pa je urediti zakonsko njihov status in oblike kreditiranja.

Udeleženci obeh tribun, so se strinjali, da moramo v Sloveniji narediti prostor tovrstnemu reševanju pomanjkanja najemnih stanovanj, le ta pa naj sledijo smernicam trajnostnega razvoja in zdravega bivanja. V Zavodu Tovarna pa poudarjajo, da ne bo dovolj le deklaratorna zaveza skozi nov Nacionalni stanovanjski program ampak bi se morala do vprašanj zagotavljanja stanovanj opredeliti tudi politika oz. politične stranke v predvolilnem obdobju. Opredeliti bi se morale tako, da bodo sledile smernicam, ki bodo manj ljudem omogočila lastništvo nepremičnin in več ljudem varen dom.

Več informacij:

Blaž Habjan, 031 67 19 46; blazhabjan@yahoo.com

 

Anketa o stališčih do najemnih stanovanj in do kooperativnega načina življenja

Projekt Uveljavljanje stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru prehaja od proučevanja stanovanjskih kooperativ v Ženevi in njihove skladnosti s slovenskim pravnim redom oz. sistemskim okvirjem, k predstavljanju modela širši javnosti in zbiranju povratnih informacij. Ena od oblik zbiranja informacij o stanovanjskih potrebah, o stališčih morebitnih uporabnikov do najemnih stanovanj in do kooperativnega načina življenja je pričujoča anketa.

Vljudno vas vabimo, da anketo izpolnite in nam na ta način omogočite, da bomo kar najbolje projekt izpeljali. Tako bomo pomagali številnim, ki iščejo primerno stanovanje in prispevali, da se razmerje med najemnimi in lastniškimi stanovanji v Sloveniji normalizira.

Sodeluj v spletni anketi
Copyright